Klobčič se je začel odvijati, bo do srečanja nekdanjih sošolcev le prišlo??

Se bodo sošolci po 53-tih letih spet srečali?Pred mesecem in pol, natančneje 14. januarja 2011, smo objavili pismo g. Jožeta Zupančiča iz Gozd Martuljka, ki je želel preko naših vrstic spet najti sošolke in sošolce, ki so daljnega leta 1957 v Trebnjem obiskovali takratno nižjo gimnazijo. Nato smo pismo g. Jožeta, skupaj s sliko, seveda, objavili tudi v tiskani izdaji, že takoj po izidu pa se nam je g. Jože oglasil spet:

 

»Spoštovani urednik!

Kaj naj rečem za vse, kar ste storili dobrega, da bi se zgodba srečanja sošolcev zgodila. Prav nad vsem sem prijetno presenečen, pa naj bo to vljudnost ali hoteti pomagati, še na dom ste mi poslali vaš Cajtng. Vse to so vrednote, ki se nekako izgubljajo med nami ljudmi, ali pa jih zavestno nekako tlačimo v ozadje. Vidim, da vaša generacija nekako občuti to vrzel in jo skuša obuditi, kar vam iz srca želim uspeha in še uspeha.

Da se vrnem na zgodbo, zaradi katere se »poštno« poznava. V tem času od prvega stika sem dobil klica dveh sošolk in pa dveh deklet, ki želita pomagati, da bi do srečanja le prišlo. Sedaj, ko ste zgodbo objavili v različici tiskanega medija pričakujem več in dober odziv, čeprav. Ta generacija je več ali manj preživela ali preživlja brez sodobne tehnike, kot je računalništvo. Druga zgodba je takratni čas. Služb ali možnosti izobrazbe v Trebnjem takrat ni bilo in smo se razselili po svetu. Vsak je iskal svojo življenjsko nišo, kje in kako takrat ni bilo vprašanje, samo da je bilo osamosvojitev čim hitrejša. Kar imam jaz podatkov, takrat iz te generacije ni nastalo »veliko« izobražencev. Tudi tradicije v to smer ni bilo prav veliko ali nič. Možnosti ohranjanja stikov je bilo takrat ničelno, če jih gledaš z današnjimi možnostmi, če pa priložim še takratno miselnost, stari konservatizem, miselno in kulturno okolje, kot smo ga bili vajeni, dopisovanje z dekletom je bilo možno samo takrat, če je preskočila iskrica, da si dva fanta kaj dopisujeta, ja kaj bodo pa sosedje rekli. No, da vas ne utrujam.

Pri objavi podatkov pa se je zgodila manjša napaka, ta generacija s slike je končala osnovno šolsko obveznost 1958. Za napako sem jaz kriv, ker sem bil premalo natančen pri opisu.

Z odličnimi pozdravi z Zgornjesavske doline, Jože«

Še vedno upamo, da so bo klobčič, katerega je začel odvijati g. Jože, mi pa mu pri tem po naših močeh pomagamo, odvil dovolj, vsaj toliko, da bo prišlo do srečanja nekdanjih sošolcev. Zdaj je pravi čas, ne odnehajte, g. Jože, kajti če vi popustite, se bo vse končalo. Le pogumno! In še enkrat – veliko sreče. Pa oglasite se, ko in če bo še kaj novega!

(Goran Smuk)

Komentarji