V Šentrupertu tudi starejši od 90 let s sajenjem dreves pokazali pripadnost Deželi kozolcev

Kar štirje občani, stari 90 let ali več, so se udeležili sajenja dreves v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem, in sicer Pavla Glušič, Marija Pirh, Roza Puntar in Slavko Povše. Pridružila sta se jim tudi predsednica KORK Šentrupert Ruža Brcar in župan Občine Šentrupert Rupert Gole.

V muzeju na prostem, edinem tovrstnem na svetu s kozolci, so v sredo, 17. aprila 2013 skupno posadili 31 starih sort sadnih visokodebelnih dreves in 33 ostalih rastlin, ki so bile nekoč okoli domačij (jagodičevje in okrasno grmičevje).

»Projekt Dežela kozolcev je namenjen tudi temu, da varuje dediščino slovenskega ljudskega stavbarstva in tudi projekt sajenja dreves starih sadnih sort s strani naših najstarejših občanov in občank je v kontekstu tega, da tudi ta del dediščine ohranimo, in sicer na način, da naši najstarejši občani pri tem pomagajo, se s tem na nek način identificirajo s samim projektom in se na ta način tudi mi zahvalimo njim za vse modrosti in izkušnje, ki smo jih deležni pri našem delu. Zelo sem vesel, da je bil odziv tako dober, vzdušje je izredno prijetno, kar ganjen sem ob tem, s kakšnim zanosom najstarejše občanke in občan sadijo ta drevesa in vsako leto, ko bodo te jablane rodile, se bomo jeseni dobili in skupaj obirali sadove našega dela,« je dejal župan Občine Šentrupert Rupert Gole.

Dežela kozolcev je tako bogatejša za nasad, sestavljen iz jablan, kutin, nešpelj, sliv, ringloja, oreha, češenj, hrušk, bezgov, črnega ribeza, kosmulj, malin, robid, samorodnic in skorša. Pri sajenju je pomagala ekipa iz višje šole Center biotehnike in turizma – Grm Novo mesto, ki je pomagala tudi izbrati ustrezne sadike.

Dežela kozolcev je prvi muzej na prostem s kozolci na svetu, v katerega so prestavljeni in obnovljeni vsi tipi kozolcev, ki jih pozna slovensko etnično območje. Na primeru 19 sušilnih naprav predstavlja razvoj kozolcev na Slovenskem, od njegovih najenostavnejših oblik do najzahtevnejšega toplarja. V muzeju stoji tudi eden najstarejših kozolcev na Slovenskem, Lukatov toplar, ki izhaja iz leta 1795.

Uradno odprtje Dežele kozolcev bo sicer junija letos.

 

(AL, MJ)

Komentarji