Preživela sem Bermudski trikotnik

O Bermudskem trikotniku je verjetno slišal že vsakdo. Gre za območje med Miamijem, Bermudami in Portorikom, ki pa ni nikjer jasno označeno niti uradno priznano. Marsikdo namreč zavrača idejo o območju sredi Atlantskega oceana, kjer brez razloga izginjajo plovila in letala.

Delam na luksuzni potniški ladji, vsaka pogodba me je popeljala na drugi konec sveta, zadnja pa me je ponesla ravno v tiste konce, na plovbo med New Yorkom in Bermudami. Sama sem najprej pomislila na trikotnik, šele nato na prečudovite plaže, kjer sem naslednjih šest mesecev tri dni na teden molila vse štiri od sebe. Pred odhodom na ladjo sem prebrskala vse možne spletne strani, da vidim, kje naj bi ta trikotnik bil, in kje bo dejansko plula moja ladja. Pa ni bilo strahu, meje Bermudskega trikotnika so se raztezale v nasprotno smer, od Bermudov proti jugu, jaz pa sem na Bermude priplula s severozahoda.

Sonja Krese in Preživela sem Bermudski trikotnik ...Dobrih pet mesecev dela na ladji je minilo brez težav, morje je bilo mirno, brez neprijetnega pozibavanja smo dva dni pluli do Bermudov. Tam je kdaj pa kdaj, res precej poredko, zapadlo nekaj milimetrov dežja, takoj se je spet zjasnilo, cesta posušila, mi pa nazaj na plažo. Ob naši ladji je vso sezono plula še ena ladja, vendar je le-ta na Bermude plula le do začetka septembra, nato se je za njih bermudska sezona končala. Tudi za nas bi se morala, sem kasneje pomislila, kajti takoj naslednji teden nam je pot presekalo strašno neurje.

Iz New Yorka smo popoldne izpluli povsem normalno, kot vsake nedelje, Manhattan je v bistvu bil obsijan s soncem. Med plovbo je vreme sicer malce nagajalo, deževalo je, ampak nič strašnega. Pač jesen prihaja. Nobenega vetra, pozibavanja ladje in posledično morske bolezni ali česa podobnega. Po dveh dneh plutja, bilo je v torek popoldne, pa nas je kapitan po javnem ozvočenju opozoril na prihajajočo nevarnost. Obvestil nas je, da na Bermudih pričakujejo orkan Gabrielle, pristaniške oblasti so zaprle pristanišče, nihče ni smel notri, nihče ni smel ven. V pričakovanju orkana Gabrielle. Morali smo naravnost proti Bermudskemu trikotniku. Bo moje zadnje križarjenje na Bermude res moje zadnje?Prihod na Bermude se je s sedme ure zjutraj premaknil na sedmo uro popoldne, pa še to, če se orkan umakne oziroma umiri in pristaniške oblasti odprejo pristanišče za promet. Do takrat bomo pluli dobesedno kar nekam. Kapitan je spremenil smer plovbe, da se kar se da izogne orkanu in poskrbi za varnost vseh na palubi. Življenja vseh nas so seveda pomembnejša od negodovanja razvajenih gostov. Na televiziji v sobi sem ves čas spremljala navigacijsko sliko, kje smo in v katero smer plujemo. Daleč stran od Bermudov, dol proti jugu plujemo, naravnost v kremplje Bermudskega trikotnika, sem si mislila. In ko pogledam skozi okno in vidim tiste črne oblake, si ne morem kaj, kot da se vprašam, ali me bo pogoltnil Bermudski trikotnik? Bo moje zadnje križarjenje na Bermude res moje zadnje? To je bil namreč moj zadnji teden na tej ladji, čez pet dni sem poletela nazaj v našo podalpsko državico.

Ni bilo tako hudo, pač smo prispeli nekaj ur kasneje, ampak prispeli pa smo. Naslednji dan je bilo že vse lepo in prav, mirno, sončno, kot da nič ni bilo. Sem si pa kupila majico »I survived Bermuda triangle«. Malo za šalo, malo za res.


(Sonja Krese; z bloga)

Komentarji