S kolesom od Mokronoga do Mostarja, v petih dneh prekolesarila dobrih 700km

Kolesarja in večna pustolovca, kot sta se označila, Mitja Sluga in Drago Kastelic, oba iz Mokronoga, sta se konec avgusta odpravila na zanimivo avanturo. V petih dneh sta prekolesarila 706km, od Mokronoga preko Novega Vinodolskega, Šibenika in Makarske do Mostarja. Domov sta se Mokronožana vrnila z vlakom - preko Sarajeva, Banja Luke in Zagreba.

Na kolesarsko (avan)turo sta se Mitja in Drago, sicer člana KK Dolenjska balanca, odpravila 30. avgusta. Celoten izlet je sicer trajal 9 dni, od tega pa sta pet dni kolesarila. Prvi dan ju je pot pripeljala do Novega Vinodolskega, potem naslednje dni pa še do Starega grada, Šibenika  in Makarske do Mostarja. Vmes sta se ustavila, kjer jima je bilo ljubo, dva cela dneva pa sta preživela pri prijatelju v Podgori. Iz Mostarja je deveti dan z vlakom sledil povratek proti domu.

Prekolesariti 700 km ni mačji kašelj, je bilo težko? »Občasno je bilo seveda težko, a v spominu po koncu potovanja ostanejo le lepe stvari. Teh pa je bilo ogromno. Ljudje so bili vsepovsod zelo prijazni in ustrežljivi, narava pa fantastična«, je za Cajtng.com uvodoma povedal Mitja Sluga, sicer tudi predsednik Dolenjske balance, hkrati pa tisti, zaradi katerega je sploh prišlo do slovensko-hrvaško-bosanske ture ... Mitja Sluga in Drago Kastelic (v sredini) s kolegoma iz KK Ljubuški»Skoraj vsako leto se odpravimo v skupini po dva ali trije na malo daljšo turo s kolesi. Bili smo že v Zadru, pa 500km po Sloveniji, 1.000km okoli Slovenije, itd. Letos sem bil na dopustu v Neumu, pa sem pomislil – zakaj pa ne bi šel letos s kolesom po Jadranski obali do Sarajeva. Spoznal bom nove kraje, ljudi, kulturi, kuhinjo, itd. Vprašal sem prijatelja, če gre z mano in … sva šla«, še pove Mitja. Sarajevo sta na koncu izpustila, saj ju je prepričal Mostar. Sarajevo sta prečkala le ob povratku z vlakom, bo pa prišel na vrsto ob kakšni drugi priložnosti.

Sta se na pot odpravila sama, sta imela spremljavo»Seveda, brez tega skoraj ne gre. Nekaj časa sta naju spremljala člana kluba, Vinko in Franci, nato pa še Bruno in Matjaž, za kar sva jim hvaležna, saj so prišli še kako prav. Potem v Čapljini so naju pričakali člani Kolesarskega kluba Ljubuški, s katerimi sem predhodno preko FB navezal stik. Oni so potem naju spremljali do Mostarja, kjer so nama tudi uredili spanje«, še doda Sluga, potem pa tudi zaupa, da so se ob večerih družili s kolesarji in ostalimi domačini, ob čevapčičih in pijači pa so si tudi izmenjali številne kolesarske (in druge) izkušnje.

Povsod lepo, doma najlepše. Drži?? »Seveda drži. Super sva se imela, a tako zelo lepo je bilo spet videti domače, pa sosede, kolesarje in ostale prijatelje. Čeprav sva se vrnila zelo pozno, ob pol polnoči, so nama pripravili topel sprejem. Dolgujeva jim res eno iskreno, iskreno zahvalo. Hvala vsem«!

Pa drugo leto? »Hm, na celem najinem potovanju sva bila tako prisrčno sprejeta, da sva se odločila, da greva naslednje leto zagotovo spet na kakšno podobno potovanje«, konča Mitja Sluga, ki je s svojo (in kolegovo) izkušnjo dal morda komu izmed naših bralcev tudi - idejo za dopust. Ne ravno zimskega, spomladanskega ali pa potem poletnega pa zagotovo … Javite se, Cajtng bo z veseljem obeležil vašo izkušnjo!

 

(JK)

Komentarji