Kaj je po Vašem mnenju največja neizkoriščena prednost občine Trebnje in kako jo izkoristiti?

Predstavnikom strank (po abecednem redu) DROT (Davidu Klariču), DSD (Gregorju Kaplanu), LDS (Branku Veseliču), NSI (Francu Kozlevčarju), ROM (Matiji Hočevarju), SD (Marku Grandovcu), SDS (Nadi Pepelnak), SLS (Jožetu Korbarju) in TRS (Gorazdu Marinčku) smo zastavili vprašanje - kaj je po Vašem mnenju največja neizkoriščena prednost občine Trebnje in kako jo izkoristiti? Odgovore (omejili smo jih na 2.000 znakov) objavljamo po vrstnem redu, kot smo jih prejemali.

David Klarič, DROT: V DROT vprašanje razumemo kot - kaj je možno izboljšati oziroma katere prednosti izkoristiti, da bomo boljše živeli. Svet je konkurenčen, globalizacija je naš vsakdan. Vprašati se je potrebno, kaj imamo, ostali pa ne. Kaj znamo, ostali pa ne. Poiskati je treba naše konkurenčne prednosti, in sicer v danih okoliščinah, ki jih postavlja država z regulativo na različnih področjih npr. davčnem, socialnem, gospodarskem, okoljskem itd.

Prva prednost naše občine je vsekakor lega naše občine in avtocestna povezava, ki zagotavlja odlične pogoje za logistiko. Občina Trebnje je blizu dveh najmočnejših gospodarskih in upravnih mest Novo mesto in Ljubljana. Ta lega in povezava nam omogočata, da je v naši občini relativno nizka brezposelnost, saj lahko službo iščemo v domačem kraju ali naši bližnji okolici. Lahko pogledamo še širše, če gledamo področje Alpe Adria, v rangu 500 kilometrov. Kakšna mesta in področja so blizu nas. Prizadevati bi se morali, da privabimo ti. green field investitorje. Ti investitorji zgradijo tovarno, ne kupujejo in prodajajo podjetja, ne grejo se finančnih produktov, ampak ustvarjajo dodano vrednost, naredijo izdelek oziroma opravijo storitev. Takšnim investitorjem je potrebno ponuditi komunalno opremljeno zemljišče, po možnosti z zavezo po zaposlovanju. Kot drugo, če se ozremo po naši okolici, vidimo, da imamo gozdove, polja, kmetije. Torej, ni nam potrebno gledati daleč naokrog (Šentrupert, Avstrija), da vidimo, kaj je potrebno storiti, da bomo izboljšali gospodarjenje z našimi gozdovi in polji. Kot tretje se postavlja vprašanje znanj, ki jih imamo. Katera so to znanja. Poglejmo, kdo je v gospodarstvu uspešen v teh težkih razmerah. Tako, kot obstajajo subvencije za kmetijstvo, je potrebno zagotoviti tudi subvencije gospodarskim subjektom, ampak tistim, ki so uspešni in lahko rastejo ter zaposlujejo. Verjetno lahko vključimo tudi turizem (lovski, rekreativni, vinogradniški ipd.), ki pa mora imeti turistične destinacije v paketu skupaj s sosednjimi občinami oziroma regijami.Trebnje junija leta 2008. Se je kaj spremenilo, razen avtoceste in blokov ob Rimski cesti? Foto: Cajtng.com)

Gregor Kaplan, DSD: Brez dvoma je to energija in surovine za njeno proizvodnjo. Tu smo povsem bosi in goli. Energijo v obliki električne energije in toplote je moč pridobivat na različne načine. Temeniška dolina očitno sezonskega obilja vode ne zna izkoristiti. Mline in mlinska kolesa so drugje zamenjali z električnimi turbinami oz. hidroelektrarnami, pri nas pač ne. Kot spremljevalni paket tega, pa se pojavljajo elementi, kot so zadrževalniki vode in akumulacijska jezera, ki so primerni za namakanje rastlinjakov, poljščin, sadovnjakov, zelenjave, gojenje rib in drsališč v mrzlih zimah. Glede energije in njenega pridobivanja pa je odprta vsaj še možnost koriščenja biomase. Pri zaraščanju, ki smo ga priča v občini, in izgubah, kjer vsako leto v naših gozdovih zgnije na tisoče kubičnih metrov lesa, je očitno zdrava kmečka pamet obupala. Če se biomasa v centralni kotlovnici pretvori v toploto, se s tovrstno energijo lahko počne marsikaj. Pa ne le samo ogrevanje različnih enot. Nujno je razmišljati korak naprej, kako iz te energije ustvariti še končne produkte, ki dosegajo višjo dodano vrednost, torej še eno stopnjo več – dodati možnost, da se številni € najprej zavrtijo po denarnicah občanov in v lokalnem gospodarstvu ter šele nato zapustijo občino. S sinergijskim učinkom proizvodnje elektrike in toplote ter zbiranjem in uporabo surovin za pridobivanje, ter dejstvom, da smo si zagotovili dovolj vode, lahko vse skupaj pretvorimo v proizvodnjo hrane. S tem bi namreč, glede na lego, zlahka oskrbovali tako novomeški bazen, kot tudi ljubljansko kotlino.

To pa še ni konec ideje o energijskem preporodu v naši občini. Z odprtjem navedenih možnosti se odpirajo številna delovna mesta za že obstoječe gospodarske subjekte v občini, kot tudi nastanek novih, ki bi se smiselno vključili v različnih fazah pridobivanja, trženja in koriščenja energije. Tu je priložnost za mlade in tiste iz kategorije težje zaposljivih, saj bi za zagon ideje potrebe narekovale prav ljudi v teh kategorijah. Mladi z novimi pristopi in rešitvami pri načrtovanju, zbiranju sredstev, zagonu podjetij in na drugi strani težje zaposljivi pri klasičnih delih, tako izgradnje objektov, kot tudi samem temeljnem delovanju posameznih novih gospodarskih subjektov, v proizvodnji hrane, vzdrževanju energijskih obratov, zagotavljanju in distribuciji surovine ter gojenju posameznih kultur v nadaljnjih fazah eksploatacije energijske platforme in spremljevalnih možnostih. To ni ne kvantna, ne jedrska fizika, a ker odgovornim že 7 let ni zasvetila žarnica, bo to še en popoln energijski mrk za nas iz občine Trebnje, razen, če prav ti, bralec oz. bralka, ne boš prižgal/a možnosti za drugačen pristop.

 

(JK)

Komentarji