DANIJEL OCEPEK, PODJETNIK: Ali res štejejo le pijače, odojki in prsate pevke?

Veliko za napisati, a tako malo časa za zapisati. Naštel vam bom, o čem danes ne bom pisal, morda pa bom kdaj v prihodnje, če bo le še aktualno. Če pa bo iz tega zapisa kdo videl idejo in priložnost, jo zgrabil in uresničil, pa toliko bolje, zato je tukaj.

Torej, ne bom pisal o kilogramu trebanjske štruce, ki smo jo nekoč že imeli, pa je danes zaradi pohlepa nimamo več. Ne bom pisal o stalni trebanjski tržnici lokalnih pridelovalcev, ne bom pisal o praznih prostorih v Trebnjem in v trebanjski občini, ki čakajo na nekoga, da bi jih uredil in uporabljal, vendar se jih raje pušča samevati, razpadati in propadati, ne bom pisal o neracionalni rabi našega denarja, ne bom pisal ... no, in že sedaj sem preveč napisal.

Da vseeno nadaljujem, ravno tako ne bom pisal o centralnem ogrevanju na biomaso v Trebnjem, o katerem je bilo toliko govora, a ga ima sosednja občina prej kot mi, kljub temu, da ima manjši »center« kot mi. Menda zato, ker smo bili mi predragi??? Niti ne bom pisal o tem, da živimo v občini zamujenih priložnosti, v občini, kjer se občinsko premoženje prodaja, razprodaja ter zaradi ignorance, nerazumevanja in nepripravljenosti na sodelovanje uničuje vse po vrsti. Tudi ne bom pisal o tem, da se je že pred časom opozarjalo (če ne drugače, pa med vrsticami), da bo vrtec, glede na trend rojstev, kmalu premajhen, kljub temu, da je bil ravnokar zgrajen in kot kaže, so težave že pred vrati.

A vendar, o vsem tem, o čemer ne bom pisal, se večini v občinskem svetu in občinski upravi, kolikor je meni znano, niti ne sanja, kaj šele da o tem razmišlja, pa vendar so odgovorni za razvoj naše občine in odgovorni za to, kako bomo živeli, torej za naša življenja.

Žal kakšnih velikih sprememb ne pričakujem, saj se dobri načrti, predlogi in dejanja volilcev v trebanjski občini ne »primejo«, ker šteje le to, koliko km asfalta je bilo položenega in do katerih zidanic, koliko kemičnikov, odojkov, golažev, dežnikov je bilo podeljenih, koliko pijač je bilo plačanih, kdo je pripeljal bolj prsato pevko in seveda, da ne pozabim, kdo si prej in bolj vneto lasti zasluge za delo drugih. Do sedaj, kot kaže, biti pošten in odkrit do volilcev, se ni izplačalo biti. Zato pa imamo to kar imamo, sami smo si izbrali.

Seveda bo kmalu spet priložnost za izbiro, vendar dvomim, da bo kaj drugače. Glede na trenutno stanje bodo spet štele le pijače, odojki, prsate pevke, kakšne barve bo ovratnik/kravata kandidata in kdo bo prvi izdal bolj debelo knjižico zaslug za opravljene stvari, pa čeprav ni imel v večini - nič pri tem. Realen in izvedljiv načrt obnove in razvoja občine Trebnje pa bo seveda n-tega pomena, ravno tako kot iskrenost kandidata.

Verjamem, da sem lahko z zapisanimi besedami koga tudi »užalil«, vendar - saj veste, kako je, resnica ni vedno prijetna, je pa prav, da se jo pove.

Se motim? Če se, mi prosim povejte/napišite. Ali še veste, o čem vsem nisem in ne bom pisal v tem zapisu?

V Trebnjem imamo vse naravne in gospodarske pogoje za prehrambeno in energetsko samozadostnost, vendar žal odgovorni v smeri uresničitve le-tega ne storijo ničesar, torej manjka samo volja in pripravljenost. V »domači« trgovini, v kateri se bi pričakovalo, da kupujemo »domač oz. doma pridelan« trebanjski kruh, mleko, krompir, paradižnik, čebulo, česen, meso…, pa kupujemo pridelke iz drugih koncev Slovenije ali še slabše iz tujine. Žalostno.

Da za konec ponovim, da ne bom napačno razumljen, ne želim si, in zavračam zgodovinske delitve in/ali delitve na leve in desne. Želim pa si odprte in iskrene debate o prihodnosti naše občine. Politike ne ločujem na naše, vaše, leve, desne, rdeče, bele..., ločujem pa jih na poštene in nepoštene, na iskrene in neiskrene, med drugim tudi po tem, na katero “stran” se postavijo - na stran ljudi ali na stran “denarja”.

Vprašanje torej ostaja. Občina Trebnje »danes«, občina Trebnje »jutri«. Na vseh nas pa je odločitev, kakšna bo »jutri«.


 

Vse kolumne Danijela Ocepka najdete na tej povezavi.

Komentarji