Razstava Trebanjca Bogdana Breznika ob sprejetju zaveze o sodelovanju lovcev in policistov

Torek, 19. 11. 2013, je na Policijski upravi Novo mesto minil v znamenju obiska lovcev in odprtja slikarske razstave z naslovom Lepota narave. Na srečanju vodstva policijske uprave s predstavniki zvez lovskih družin Dolenjska, Posavje in Bela krajina so govorili o najbolj obremenjujočih vplivih na okolje.

Sprejeli so zavezo o skupnem boju proti nezakonitemu odlaganju odpadkov v naravnem okolju, o izmenjavi informacij in možnostih učinkovitega odstranjevanja nezakonitih odlagališč odpadkov. Z vožnjo v naravnem okolju kršitelji ne uničujejo le narave in plašijo živali, ampak prihaja tudi do hudih nesreč. Policisti bodo v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami pogosteje poostreno nadzirali nezakonito vožnjo v naravnem okolju.

Policisti in lovci so sprejeli zavezo o skupnem boju proti nezakonitemu odlaganju odpadkov v naravnem okolju.Govorili so o problematiki nezakonitega lova in številnih primerih povoženja divjadi na našem območju. Policisti so poudarili, da morajo lovci dosledno upoštevati določila Zakona o orožju, opozorili so na skrbnost pri nošenju in prenosu orožja in primerno hrambo orožja. Udeleženci so se strinjali, da z izmenjavo informacij in skupnimi akcijami lahko storijo veliko za ohranjanje narave in zaščito živali.

V avli Policijske uprave Novo mesto so po zaključku srečanja odprli slikarsko razstavo Lepota narave, katere avtor je Trebanjec Bogdan Breznik, dolga leta tudi lovec in velik ljubitelj narave. Na odprtju razstave je v glasbenem delu nastopil Oto Nemanič iz Lokvice, sicer član glasbene skupine Preloški muzikanti, ki je zaigral na orglice oziroma ustno harmoniko.

Policijska uprava Novo mesto vabi na ogled razstave v avli Policijske uprave Novo mesto na Ljubljanski cesti 30, na ogled pa bo mesec dni.

 

(PU NM)

 

 

Bogdan BreznikUmetnik Bogdan Breznik, dolga leta tudi lovec in velik ljubitelj narave, se s slikarstvom in ilustracijo ukvarja že več kot 35 let. Slika v slikarski tehniki olje in akril na platno. Svojo likovno pot je leta 1983 začel v Likovnem društvu Vladimir Lamut Novo mesto. Od 1986 je član likovne sekcije Kulturno umetniškega društva dr. Alojz Kraigher pri Univerzitetnem kliničnem centru in Medicinski fakulteti Ljubljana in likovnega društva Rajko Slapernik iz Ljubljane. Pravi, da so ga na slikarski poti spremljali dobri prijatelji in mentorji, znani slovenski akademski slikarji, Marjan Zaletel, Leon Koporc, Savo Sovre, Alojz Zavolovšek in številni drugi. Tudi akademski slikar France Slana, ki je svoja dela že razstavljal na Policijski upravi Novo mesto. Z njimi se je srečeval na slikarskih izobraževanjih in kolonijah in nadgrajeval svoje znanje in izkušnje. Slikarska dela gospoda Breznika so nastajala tudi pod budnim očesom umetnostnega kritika prof. dr. Mirka Juterška. Njegovo slikarsko prepoznavnost dokazuje tudi 21 samostojnih razstav in 68 skupinskih razstav doma in v tujini.

Umetnostna zgodovinarka Polona Škodic je zapisala, da je Bogdan Breznik kulturno javnost in kritiške kroge s svojim slikarstvom nemalokrat presenetil, saj o značaju in uspešnosti njegovega slikanja največ pove izmojstrena roka in velik občutek za podajanje likovne snovi. Ne slika samo z velikim veseljem in navdušenjem, temveč tudi s poglobljenim likovnim prizadevanjem. Njegovo osebno slikarsko rast in pripoved je gotovo pomenljivo zaznamovala slikovita rodna pokrajina s svojo bogato naravno, etnološko in kulturno dediščino. Med ostalimi tematikami pa se ni nič manj uspešno izkazal tudi v slikanju živalske konfigularike, ki je ves čas priljubljena vsebina, predvsem živali v naravnem okolju. Narava in z njo lepota slovenske dežele mu je že davno globoko prirasla k srcu, bodisi kot zgodovinski spomin ali kot trenutna impresija. Likovne rešitve, ki jih uporablja glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v barvne impresije in ekspresije.

Bogdan Breznik je tudi ilustrator. Ilustriral je zgodovinski roman Uskoška princesa, ki je izšel v treh delih in celotno zbirko anekdot in prigod znanega dolenjskega publicista Slavka Dokla. Likovno je opremil tudi literarno delo V objemu letnih časov pisatelja Franceta Režuna. Vsa knjižna dela imajo zgodovinsko etnografski pomen za Dolenjsko.

O zgodovini slikanja živali v naravnem okolju je spregovoril Marjan Zaletel, akademski slikar in član Kulturno umetniškega društva dr. Alojz Kraigher pri Univerzitetnem kliničnem centru in Medicinski fakulteti Ljubljana. Poudaril je, da se v zadnjem obdobju le redki slovenski slikarji ukvarjajo s slikanjem živali v naravnem okolju, zato imajo slike Bogdana Breznika še toliko večji pomen.

Komentarji