KONČNO: Meglenik dobil asfalt, brata Pintar se zahvaljujeta predvsem Matohu in Matku

Vinko in Jože Pintar živita v Megleniku od rojstva, domačija je stara še veliko več. Ves ta čas so bili brez spodobne ceste, resno pa si jo želijo že vsaj 30 let.

Tudi ta del Meglenika je dobil asfaltno prevleko, Pintarjevi so, kot pravijo, dobili povezavo s svetom.Pred desetimi leti sta brata Pintar začela resneje delati na tem projektu, prvi pa jima je bil pripravljen prisluhniti in ponuditi pomoč Marjan Matoh, nekdanji predsednik KS Dolenja Nemška vas. Začelo se je premikati, v vseh letih, kar je bil predsednik Matoh, so naredili veliko, nato pa mu je mandat potekel. Njegovo mesto je zasedel Darko Matko, ki je nadaljeval Matohovo delo. Še več, Vinko in Jože dandanes priznavata, da če se ne bi Matko tako boril in zavzemal za to, dandanes ceste še ne bi bilo. Pa tudi vprašanje, kdaj bi bila.

Minulo soboto, 10. novembra 2012, so delavci potegnili asfalt po Megleniku, poprej pa sta Vinko in Jože morala dobiti številna soglasja lastnikov zemljišč, navoziti sta morala tovornjake in tovornjake peska, utrditi teren, itd. Za vse to je bilo potrebno veliko volje, pa nenazadnje tudi veliko lastnih sredstev, da sta pripravila cesto do te faze, da so nato delavci le položili asfalt.

Položitev asfaltne prevleke je sovpadala z Vinkovim (levo) rojstnim dnevom, zato je dal ob tej priložnosti "zavrteti" pujska, v pomoč pa sta mu bila glavni pekač Veljko Sančanin (v sredini) in brat Jože.»Po 30. letih smo prišli do povezave s svetom. Pred dnevi sem imel 50. rojstni dan in lahko rečem, da je to eno najlepših daril, če že ne najlepše. Zahvaljujem se Občini Trebnje in KS Dolenja Nemška vas za odobrena sredstva, predvsem pa g. Matohu in g. Matku, brez pomoči katerih ceste še dandanes ne bi imeli. Veseli smo«, je povedal Vinko Pintar.

Del Meglenika ima asfalt, do hiše, kjer živita brata Pintar, pa asfalt ni bil nikoli potegnjen. Sedaj je. Čeprav izgleda tako, Pintarjeva asfalta ne bosta koristila sama. Preko Meglenika se namreč pride do vinskih goric in tranzitnih gostov oz. »vikendašev« se vozi tod kar veliko.

»Od njih nisva mogla kaj zahtevati, niti nisva pričakovala njihove pomoči«, pove Vinko in doda, da sta bila primorana sama hoditi od vrat do vrat, da bi prišli do povezave s svetom.

Desetega novembra 2012 jima je bil trud poplačan. Kako malo je potrebno, da je človek vesel. Kjer je volja, tam je pot. Čestitke.

(GS)

Komentarji

SDS (nepreverjeno)
Komentarjev: 4083
14. november 2012
ob 14:32

Zadnji hip ste ujel ker proračun občine je zdaj prazen. Nevem kaj bodo zdej delali dva meseca! Bravo Kastelic ti si res legenda