Inovativna mala čistilna naprava v Šentrupertu

ŠENTRUPERT, 17. december 2013 – Podnebne spremembe, ki se med drugim odražajo tudi kot pomanjkanje vode in pogoste suše, zahtevajo spremenjeno družbeno obnašanje. Trajnostno ravnanje z vodo vsebuje tri elemente: zmanjševanje potrebe po vodi, rabo obnovljivih virov vode in učinkovito ravnanje z vodo. Zato so se v Šentrupertu pridružili mednarodnemu projektu RusaLCA.

Projekt na eni strani rešuje vprašanje čiščenja komunalne odpadne vode, na drugi strani pa zmanjšuje porabo pitne vode. Mala čistilna naprava z najmodernejšo tehnologijo ob vodotoku Bistrica bo namenjena čiščenju komunalne odpadne vode naselja Poštaje.

Primer male čistilne naprave.„S postopkom remediacije, z uporabo nanodelcev ničvalentnega železa, bo komunalna odpadna voda še enkrat dodatno prečiščena in bo kot taka lahko uporabljena v povratni zanki. Mogoče jo bo uporabljati za zalivanje, za pranje avtomobilov, kot požarno vodo na primer. S tem projektom lahko Občina Šenrtrupert zagotavlja ali pa bo lahko zagotovila tudi do 30-odstotno zmanjšanje porabe pitne vode,“ pravi višji svetovalec za okolje in prostor na Občini Šentrupert dr. Iztok Kováčič.

Nanodelci bodo v proces čiščenja dodani v vodni raztopini in po končanem delovanju odstranjeni, torej ne bodo ostajali v vodi in ne bodo prehajali v okolje. Mala čistilna naprava bo zgrajena v naslednjem letu, nato pa bosta Zavod za zdravstveno varstvo in Inštitut Jožef Štefan preverjala kakovost tako očiščene vode še v letih 2015 in 2016 in o ugotovitvah seznanjala tako strokovno kot laično javnost.

 

Evropa prispeva polovico sredstev

Eden od dodatnih ciljev projekta je sicer tudi vzpostaviti uporabo blata iz male čistilne naprave v različnih vrstah kompozitov za uporabo v gradbeništvu in okoljskih ureditvah. Projekt LIFE RusaLCA sofinancira Evropska komisija preko Program LIFE+ in zagotavlja polovico sredstev za izvedbo projekta, ki bo skupaj zahteval investicijo v višini 852.388 EUR. Naložba v Šentrupertu, kjer so prepričani, da se bo bosta pridobljeno znanje in dobra praksa širila naprej, saj bo tovrsten sistem upravljanja voda dober zgled za druga podobna področja po Sloveniji, je ocenjena na dobrih 194 tisoč evrov.

 

(PK)

Komentarji