Deželo kozolcev obiskal ruski strokovnjak za leseno arhitekturo Igor Šurygin

ŠENTRUPERT, 21. marec 2013 – Včeraj popoldne je Deželo kozolcev v Šentrupertu obiskal profesor Igor Šurygin, ruski strokovnjak za ohranjanje lesene arhitekture. Edinstveni muzej na prostem s slovensko posebnostjo – kozolci je nanj naredil močan vtis. V Šentrupertu upajo na povezovanje s podobnimi muzeji v Ruski federaciji.

V Deželi kozolcev, na sliki z leve ruski strokovnjak Igor Šurygin, prevajalec Bojan Koršič in šentrupertski župan Rupert Gole.Svetovalec za okolje in prostor na Občini Šentrupert dr. Iztok Kovačič in tamkajšnji župan Rupert Gole sta v torek obiskala odrtje razstave Izginjajoče umetnine, ki jo je v Ruskem centru znanosti in kulture pripravil prav ruski strokovnjak Igor Šurygin, upravnik fundacije 'Podpora spomenikov lesene arhitekture'. Sodelovanje med država lahko poteka na ravni kulturne izmenjave, prav tako pa želijo v Šentrupertu po ruskem vzoru vzpostaviti slovenski center za ohranjanje lesene arhitekturne dediščine, katerega zametki so že v Centru za ohranjanje kulturne dediščine, ki bo bo junija odprl svoja vrata ob vhodu v Deželo kozolcev.

„Mi je v izredno veselje, da je Ruski kulturni center zaznal Deželo kozolcev kot tisti projekt, ki bi se lahko povezoval tudi z ruskimi muzeji na prostem. Rusija ima namreč 20 muzejev na prostem lesene arhitekture. Dežela kozolcev je bila povabljena že na otvoritvi te razstave v Rusijo na seznanitev z njihovim načinom vodenja teh muzejev na prostem, s samo fundacijo za ohranjanje lesene arhitekture. Zagotovo se bomo odzvali temu vabilu, povezali pa se bomo tudi z drugimi muzeji na prostem oziroma vstopili v mrežo muzejev na prostem v Evropi,“ je ob obisku ruskega strokovnjaka zatrdil župan Občine Šentrupert Rupert Gole.

Dežela kozolcev, ki bo uradno odprta 6. junija letos, je prvi muzej s kozolci na svetu. Do danes si je 19 sušilnih naprav, med katerimi ima posebno mesto najstarejši kozolec, Lukatov topler iz leta 1795, ogledalo že skoraj šest tisoč obiskovalcev. Projekt je sicer del načrta izvedbenih projektov Lokalne akcijske skupine Dolenjska in Bela krajina in je sofinanciran iz sredstev LEADER, Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

 

(PK)

Komentarji