BRAVO, GOLE: Majhna občina, kot je Šentrupert, uči Slovenijo, kako se dela z lesom!

Občina Šentrupert je pridobila investitorje za lesnopredelovalni center, ki bodo v prvo fazo projekta vložili pet milijonov evrov. Gre za prvi primer uresničevanja državnega akcijskega načrta z naslovom Les je lep. Delo bo takoj dobilo 50 ljudi, med njimi tudi zaporniki z odprtega oddelka na Dobu.

Po besedah župana Šentruperta Ruperta Goleta bi lahko v lesnopredelovalnem centru nastal raziskovalni inštitut, v katerem bi razvijali nove tehnologije in tako privabili znanje, ki zdaj odhaja iz mikroregije. (Foto: Dragana Stanković/dokumentacija Dnevnika)Po besedah župana Šentruperta Ruperta Goleta bi lahko v lesnopredelovalnem centru nastal raziskovalni inštitut, v katerem bi razvijali nove tehnologije in tako privabili znanje, ki zdaj odhaja iz mikroregije.

Če imaš prave ideje, realne cilje in gledaš malo dlje v prihodnost kot le do jutri, je kriza povsem nepomemben dejavnik. Vsaj tako se zdi za občino Šentrupert, ki je tik pred uresničitvijo prve faze projekta Lesnopredelovalni center. Gre za prvi primer uresničevanja državnega akcijskega načrta z naslovom Les je lep. Delo bo takoj dobilo 50 ljudi, med njimi tudi zaporniki z odprtega oddelka na Dobu. Investitorje, ki bodo vložili skupno približno pet milijonov evrov, je občina pridobila, ti zdaj čakajo le še na razpis, ki ga je država obljubljala za ta mesec, a kaže, da bo politični položaj objavo zamaknil. Na ministrstvu za okolje in kmetijstvo smo včeraj izvedeli, da bodo javni razpis za spodbujanje rabe kmetijskih in gozdarskih proizvodov predvidoma objavili v prvi polovici aprila, na voljo pa bo šest milijonov evrov.

 

Možnost razvoja novih tehnologij

Najdaljša gozdno-lesna veriga predelave lesa v zgodovini Slovenije bo na območju nekdanje vojašnice na Puščavi zaživela najkasneje prihodnje leto, je napovedal šentruperški župan Rupert Gole. Občina je že pridobila investitorje za žago, sušilnico lesa, izdelavo lepljenih nosilcev, razrez lesa ter izdelavo lesenih hiš in pohištva, peletirnico, produkcijo in skladišče za lesne sekance ter za tako imenovano kogeneracijo (sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije), dobavo lesa pa bosta zagotovila Gozdarska zadruga lastnikov gozdov Mirnske doline in Društvo lastnikov gozdov Sopota - Laško. Kogeneracija bo po projektu ogrevanja zaporov na Dobu drugi projekt javnega podjetja Energetika Šentrupert, ki bo tako dobavljalo toploto vsem investitorjem v lesnopredelovalnem centru, je razložil Gole. Na Puščavi bodo odprli tudi center ponovne uporabe za vso Mirnsko dolino.

»Z investitorji imamo redne koordinacije vsak teden. Natančno se že ve, kje bo kdo lociran, pridobljena so vsa soglasja, potrebna za pridobitev gradbenih dovoljenj. Na naslednji, aprilski seji bomo sprejeli tudi prostorski načrt,« je napovedal Gole, ki v lesnopredelovalnem centru vidi tudi možnosti tehnološkega ali energetskega turizma ali pa raziskovalnega inštituta, v katerem bi lahko razvijali nove tehnologije ter tako privabili znanje, ki zdaj odhaja iz mikroregije v glavno mesto in tujino.

Trebanjski župan Alojzij Kastelic vidi (v osmem letu županovanja) tržno nišo v turizmu, v ta namen pa se bo, kot je sam zapisal v marčevski številki Glasila občanov, maja letos odpravil v Španijo. Skromen, kot je, še dodaja, da izlet (ali pa poslovni obisk) občine ne bo stal več kot nekaj 100€, ne želi pa videti, da ima učitelja (ali vsaj dober zgled) zgolj 15km stran, ki mu je bil svoje čase pripravljen brezplačno svetovati. Kastelic je po naših informacijah tudi eden redkih županov, ki še ni obiskal šentruperškega vrtca, ki je sicer primer dobre gradnje na slovenskem in celo evropskem nivoju. Mimogrede, morda pa bodo tudi županovi svetniki, na čelu s podžupanom Prparjem, kdaj skapirali, kaj je resnično dobro (dober program) za občino in občane. (GS)

 

Ogromen zaposlitveni potencial ...

Lesnopredelovalni center bo omogočal stoodstotno izrabo lesne biomase. V prvi fazi bo delo takoj dobilo 50 ljudi, po Goletovih napovedih pa posredno z gospodarjenjem z gozdovi, prodajo izdelkov in postopno širitvijo cone zaposlitveni potencial presega tisoč zaposlenih ...

 

Avtorica: Dragana Stanković; Več na Dnevnik.si

Komentarji